V sklopu okroglih miz o prihodnosti Evrope, s katerimi želimo v slovenskem javnem prostoru osvetliti ključne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, je Fokus 2031 v petek, 21. aprila 2017 organiziral okroglo mizo z naslovom 60-letnica Rimske pogodbe – Kaj bi očetje Evrope rekli danes? Gosta, prof. dr. Andrej Capuder in doc. dr. Urban Vehovar, sta delila svoje poglede o stanju Evropske Unije ter njeni prihodnosti.
V prvem delu sta gosta orisala izjemen čas po drugi svetovni vojni, v katerem je EU nastala. Spomin na vojno je bil glavno vezivno tkivo, ki je povezal glavne akterje tistega časa in omogočil nastanek Skupnosti za premog in jeklo. Izpostavila sta tudi pomembno vlogo, ki so jo igrali očetje Evrope ter preko modrosti, izkušenj in pokončnosti soustvarjali projekt, ki je pripeljal do 70 let miru v Zahodni Evropi.
»Takrat je bilo jasno zavedanje preteklosti in jasno zavedanje blokovske delitve sveta. Tu imamo opravka s preizkušenimi ljudmi, ki so imeli jasno identiteto – tudi nazorsko – ki so potem v tem okolju izpostavili način in okvir razmišljanja, ki je pripeljal do nastanka EU,« je o očetih Evrope dejal dr. Vehovar.
Na vprašanje, kako so se razlikovali očetje Evrope in garnitura politikov, ki danes sooblikuje prihodnost EU, je dr. Capuder odgovoril: »Razlika je, da so imeli tisti možje neko idejo, zamisel o Evropi. Ni naključje, da so bili vsi demokrščanskega izvora ter so se lahko naslanjali na 1000 let staro izkušnjo. Kaj pa danes? Sinoči sem gledal debato kandidatov za francoskega predsednika. Kaj so zahtevali od njih? Niti slučajno kakšne zamisli ali ideje, zahtevali so program. Kakšna je razlika med zamislijo, idejo in programom? Program je bolj praktičen, nekaj bolj razdelanega. Po tej logiki posamezni evropski narodi postajajo del programa in ne čutijo več, da so del neke zamisli o Evropi in skupne usode. Tisto, kar nas utegne rešiti, niso dobri programi, ampak skupna enotna ideja o Evropi. Bolj kot kdaj, jo potrebujemo danes, ko smo priče sovražni nastrojenosti narodov in celin, ki nas obdajajo.«
Prebivalstvo Evropske unije bo leta 2060 predstavljalo le 4 odstotke svetovne populacije. Nobena država znotraj EU ne bo imela več kot 1 odstotka. Relativni delež EU v svetovne ekonomiji bo že do leta 2030 padel na dobrih 15 odstotkov. Kljub temu nas je dr. Capuder opomnil, da niso pomembne samo številke: »Če merimo, je jasno, da bo Evropa kmalu na repu. Vendar ima Evropa nekaj, česar drugi kontinenti nimajo. S tako tradicijo – Platon, Aristotel, Descartes in drugi – je dosežen spoj, če se izrazim malo mistično, med vesoljno in individualno dušo, merjeno na telesu nekega kontinenta. Čaka nas velika bodočnost in velika funkcionalnost. Naj nas ne zavede internet in vsa informatika. Tam so lahko boljši Indijci, Filipinci, tu je vse odprto. Tega stika, ki ga je Evropa skozi stoletja in tisočletja izvedla, drugi nimajo. Tu sem malce šovinist.«
Dr. Vehovar je med ključnimi izzivi prihodnosti izpostavil demografski zaton in rapidno staranje prebivalstva: »V Sloveniji bo leta 2050 več kot 31 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Ta proces ni značilen samo za Slovenijo, tudi v drugih evropskih državah je podobno.« Vseeno ostaja optimist: »Verjamem v Evropo, čeprav sem zelo kritičen do nje. Zame je ta edini okvir, v katerem je mogoče smiselno delovati v tem prostoru skupaj z vrednotami, zgodovino in identiteto, ki mu pripadajo.«
Fotografije dogodka so dostopne na naših socialnih omrežjih.
